| Slovenska Znamenja |
| Ustolicevanje |
| Vojvodski Stol in Knezji Kamen |
| Koroski rej |
| Zlatorog |
| Nagelj |
| The Carnation (A Slovenian Badge) |
| Lipa |
| The Linden Tree |
| Ducal Hat (English ) |
| Slovenski Klobuk - Venetski Klobuk |
| Vindischer Hut - Slovenian Hat (English ) |
| Venetian horse (Venetski konj) |
| Slovenska znamenja (Slovenian symbols) |
| How to order: (please click on Zaloba Humar) |
![]() |
| Slovenska Znamenja |
![]() |
| Gradivo, ki je zbrano v tej knjigi, nam predstavlja zgodovinsko in narodno simboliko, ki je vse do danes ostajala neupotevana, celo odrinjena. Poznali smo jo sicer vsi, vendarle povrno ali celo omalovazevalno, kot manjvredno ljudsko folkloro. V knjigi so strokovno obdelani naslednji simboli: Knezji kamen in Vojvodski stol, kot simbola slovenske drzavnosti, nadalje Crni panter kot karantanski grb, Lipa kot slovensko drevo zivljenja, pa e Zlatorog ter Nagelj kot zivalski in rastlinski simbol Slovencev. |
| Uvod |
| Slovensko izrocilo, njegove pripovedke in stari obicaji, so bili nekaj tako preprostega in vsakdanjega, da jih je slovensko izobrazenstvo, ze odkar je zazivela narodna misel, imelo za manjvredno folkloro. Zaradi ogrozenosti od velenemstva so slovenskemu narodu hoteli izoblikovati se zlasti mocan srednji sloj, ki bi bil nosilec narodovega napredka in zavesti. Zavesti, ki naj bi temeljila na "visjih" kulturnih vrednotah, kot jih je gojil mescanski sloj: pripovednistvo, pesnistvo, dramatika, glasba, slikarstvo... |
| To je bila tista kultura, ki je v prejsnem in v sedanjem stoletju oblikovala moderen narod in ga uvrscala v sodobni svet. In treba je reci, da je slovensko izobrazenstvo zastavljeno si nalogo opravilo uspesno. Izoblikovalo je Slovencem mescansko kulturo in prosveto in s tem iztrgalo mescanski sloj prevladujocemu nemskutarstvu in purgarstvu. Zazivela je slovenska narodna misel, ki je spodbujala ne samo prosveto, temvec tudi gospodarski napredek. Sodobna narodna zavest je spodbujala ustanavljanje podjetij, hranilnic, bank, spodbujala oblikovanje slovenske politike. |
| V tem zanosu slovenske narodne misli pa je bilo tudi nekaj usodnega. Predstava o "visjih" kulturnih vrednotah je ustvarjala razkorak med slovenskim politicnim vodstvom, katerega je usmerjal mescanski sloj, in slovenskim podezeljem, ki mu je pripadala velika vecina slovenskega ljudstva. Slovenski politiki in se zlasti uciteljstvo so v slovenskem kmeckem prebivalstvu ze praviloma videli "neuko" ljudstvo. Iz njega naj bi s solanjem, pod cemer so umevali vecinoma izobrazevanje v knjizevostni, pritegnili najbolj nadarjene med mladimi za neko visje poslanstvo med slovenskim narodom. |
| V izrocilih domace vasi, v kmeckem delu, obicajih, obdelavi polja, reji zivine, gojenju sadja, cvetja, v rokodelstvu, itd. niso videli kulture. Zato je tudi revolucionarna ideologija po zadnji vojni, v imenu nekega visjega proletarskega zanosa, hotel dokoncno pomesti z "zaostalostjo" podezelja. Pod pretvezo le - te so oblasti postopoma zatrle vaske srenje, zadusile obicaje, zasegale zemljo za divje gradnje... |
| Da taksno pocetje prinasa unicenje tvarnih in zgodovinskih temeljev sloveskega naroda, se je zavedal vsak, ki je znal nekoliko misliti. Toda vladajoca klika, katere nov povojni rod je odrasel ze v duhu unicevalnega gona in samokoristi, se ni zavedala ali pa se ni hotela zavedati razdiralne politike do slovenskega podezelja in kulturnega prostora. Tako je slovenski prostor naglo ugasal. Mladi so odhajali, stari - matere in ocetje, tete in strici, so umirali in odnasali s sabo zivljenje, ki je nekoc cvetelo po nasih vaseh. Polja so opustela, soncne je preraslo grmovje, na planinah je utihnilo mukanje krav... |
| To se je zgodilo v casu, ko je moderna Evropa posvecala svojo posebno pozornost ogrozenemu kmetijstvu in ko je vprasanje njegovega obstoja in razvoja postalo eno izmed temeljnih v politiki Evropske skupnosti. |
| Taksen odnos do kmeckega sveta v Evropi pa ni bil samo posledica gospodarskih premislekov in porajajocega se prizadevanja za varstvo narave. Evropske drzave so se zavedele, da je kmecki svet s svojim izrocilom in kulturo bistveni del osebnosti posameznega naroda in njegov zivljenjski prostor. Urejena pokrajina, s prijaznimi vasmi, njih zivljenjem in navadami, je danes biser, ki ga skrbno cuva vsak narod. Prijetna krajina, ki izzareva mir in spokojnost. |
| Iz nje se poraja kultura duha. Kultura, ki je pri Slovencih v veliki meri prizadeta, vendar se ni unicena. Predvsem po zaslugi prizadevnih slovenskih narodoslovcev, ki so se zavedali, da s svojimi studijami in zapisi ohranjajo in resujejo edinstven narodov zaklad. |
| Toda vse to bogastvo ni bilo vneseno v solske programe, in niti ne v izobrazevanje siroke domace javnosti, ki se vsled tega obnasa do naravnega in zivljenjskega okolja povsem neprimerno, brez vsakrsnje zavesti o njegovih vrednotah. Vsled tega je skrajni cas, da se slovenski clovek seznani z vrednotami prostora, v katerem zivi, z njegovo kulturno in duhovno krajino, ki mu je bila doslej zasencena. Da se koncno odpravi omalovazevalno gledanje na domace okolje in njegovo kulturno izrocilo. |
| Klic po zasciti narave in zivljenjskega okolja preveva danes ze ves svet, in njegova gesla odmevajo tudi v slovenskih obcilih, a vecinoma se v prazno. Zalozba Humar se tega klica zaveda in zeli z izdajo te knjige opozoriti na vrednoto domacega prostora. |
| Glavnino knjige tvorijo studijski prispevki, ki jih je dr. Jozko Savli objavil sredi 80 - ih let v dunajskem Glasu Korotana, in v njih prikazal domaco zgodovinsko in drzavno - pravno simboliko Slovencev. Obenem smo s to izdajo zeleli pocastiti tudi zlatomasniski jubilej g. Ivana Tomazica, pa spomin pesnika Mateja Bora ob njegovem nenadnem odhodu, in izreci priznanje pozrtvovalnemu delu grafika in umetnika Pavla Medvescka ob njegovem zivljenjskem jubileju. |
| Vsi ti so bili med prvimi, ki so opozarjali na vrednote slovenske krajine. Matej Bor se je ze v sestdesetih letih z vso odlocnostjo zavzel za zascito doline Soce in v svojih delih nenehno opozarjal na vrednote kulturne krajine. Ivan Tomazic je s svojim delom in vztrajno podporo spodbudil novo gibanje za ohranitev slovenskega prostora in kulture prav v casu, ko je bilo slovenstvo pod najvecjim udarom jugoslovanstva (skupna jedra). V zgled in opozorilo, kako dragocena je krajina preproste domace vasi, je zoddaljenega Dunaja organiziral obnovo starega kala in cerkvenega zvonika, ki sta simbola zivljenja njegovega domacega kraja. Pavel Medvescek je v vec desetletjih napornega dela resil gotove pozabe bogato gradivo iz ljudskega izrocila. |
| Toda, prizadevanje za ohranitev nase naravne in duhovne krajine s tem se ni bilo koncano. Skrb za ohranitev njene podobe se mora vtisniti v naso zavest; ne sme predolgo cakati na ovrednotenje, da za zmeraj ne ugasne. Slovenski svet bi moral znova zaziveti, od istrskega brega in kraskih planjav ter alpskih vrhov, tja doli do dolenjskih holmov, koroskih hribov, stajerskih goric in panonske ravnine. |
| Svet, ki je v svojem obstoju se vedno ogrozen! Samo ce bo v njem ponovno zaplalo zivljenje, bo lahko postal in ostal bivalni prostor za nase otroke in vnuke. Drugace bodo brezdomci. |
| Ustolicevanje |
![]() |
| Vojvodski stol in Knezji kamen, |
| spomenika drzavnosti Slovencev iz obdobja Karantanije in nasledujocih dezel. Knezji kamen kot simbol politicne oblasti (do 1414) in Vojvodski stol kot simbol sodne oblasti (do 1651) sta bila v rabi pri ustolicevanju karantanskih vojvodov in potem pri poklonitvah dezelnih stanov novemu vladarju. Zadnja poklonitev je bila se vedno v slovenscini leta 1728 v Dezelni hisi v Celovcu. |
| Vojvodski stol |
| na gosposvetskem polju. Ob njem raste lipa, drevo zivljenja Slovencev. Tu so se vrsila zborovanja Karantancev, podeljevanje fevdov in sodbe poleg knezjega kamna je vojvodski stol edinstveni primer slovenskega prava in drzavnosti. |
| Prvotno ustolicevanje je do leta 1414 potekalo na Krnskem gradu, kjer se je na prostem nahajal Knezji kamen. Tu je novi vojvoda sprejel oblast iz rok kmeta, ki je predstavljal ljudstvo. Po koncanem obredu je vojvoda s spremstvom odel preko irokega polja do stolnice pri Gospe Sveti. Tu je bila potem slovesa maa, med katero je kof ali visok prelat novega vladarja blagoslovil. To je pomenilo njegovo priznanje od cerkvene strani. Sledil je potem slovesen obed. |
| Vojvodski Stol |
![]() |
| Knezji Kamen |
![]() |
| Obred ustolicenja na Knezjem kamnu je od leta 1440 zamenjalo Poklanjanje pri Vojvodskem stolu, od leta 1660 dalje v Dezelni hii v Celovcu. Cesarica Marija Terezija ga leta 1740, ko je prevzela vlado, ni vec upotevala, ker so bile vse dezelne pravice, vezane na ta obred, zajete in zagotovljene v zakonu Pragmaticna sankcija. |
| Rej pod lipo |
![]() |
| Slikar J.F. Fromiller, cigar rod je izhajal z Zile, je leta 1740 izdelal cudovito barocno fresko, ki prikazuje Ustolicevanje karantanskih vojvodov. Njegova freska se nahaja v Dezelni hii v Celovcu, kjer so se dezelni stanovi leta 1728 v Poklonitvi vladarju vojvodi in cesarju Karlu VI. zadnjic izrekli zaprisego zvestobe v slovenskem jeziku. Freska se nahaja na celni strani v dvorani grbov, in simbolicno ponazarja staro karantansko pravo. V smislu le-tega dezelni stanovi, ki so nasledili stari vseljudski zbor, imenovan veca, novega vladarja sicer niso vec volili, vendar pa ta ni mogel vladati brez ustolicevanja in kasneje poklanjanja. |
| Zlatorog predstavlja zivalski simbol nasih gora |
![]() |
| (cf: Slovenian Mythology, article: Goldenhorn) |
| Slovenska roza, simbol rastlinstva v Sloveniji |
![]() |
| A Slovenian Badge and an European Flower |
![]() |
| In Slovenia, there are many types of dwellings: The alpine, the subalpine, the Mediterranean, the Pannonian, and others. But each one has a special room, the drawing room (in Slovenian izba, from ist'ba, known in all Slavic languages, in German, Stube). This room was once the center of the house and therefore suitably equipped. On various pieces of furniture in the Slovenian izba one can find frequently depicted carnations in the form of tendrils or wavy lines. Among these pieces, the cradle was one of the most typical. It often bore Mary's image or the letters IHS with carnation ornamentation. This symbolically meant love to the child, a gift of God. |
![]() |
| Slovenian painted box-set from the surroundings of Kranjska gora (Upper Carniola), originated in 1840. |
| In the middle the image of St. John Nepomuk, on the left and right the vase with carnations, symbol of love. |
| E. M. Kronfeld, Geschichte der Gartennelke, Vienna 1913 |
| K. trekelj, Slovenske narodne pesmi (Slovenian popular songs), Ljubljana 1895 - 1908 |
| Paulys Real - Encyklopädie der klassischen Altertumswissenschaft (Diòs anthos), Stuttgart 1905 |
| D. Forstner, Die Welt der christlichen Symbole (cap. Blumen), Innsbruck 1982 |
| Brockhaus Enzyklopädie (Nelke), Wiesbaden 1971 |
| Mondo delle piante (Dianthus), Milan 1975 |
| G. Girardi, Il garofano nelle sue varietà, Milan 1927 |
| J. Karlovek, Slovenski ornament 1935 |
| Ivan Razborek, Slovenian Ornamental Arts, Celje 1992 |
| Lipa kot Slovensko drevo zivljenja. V skrivnostnem sumenju se oglasa dusa Slovenca. Pod lipo so Slovenci Karantanci tudi radi prirejali znameniti Koroski Rej. |
![]() |
| The Linden Tree |
| The tree of life of the ancient Venethi and of the Slovenian people |
| (Dr. Joko avli Ph.D.) |
| In ancient times people knew and appreciated the tree of life, which was not only a symbol of vegetation for their agriculture, but also a source of nourishment in thoughts, and so it served the welfare of the people. It was also a symbol of the nations life and prosperity and a relic of the original religion of men. The tree was seen as a residence of the Great Spirit. |
| The ancient Egyptians celebrated the sycomore as their tree of life; Babylonians, Assyrians and today's Arabians celebrated the date palm; Indians still worship the fig tree, the Greeks an olive tree, Russians a birch and so on. |
Lipa V Rutu - Tolmin, Rut
| Since times the immemorial linden tree has been considered the tree of life by the people of Central Europe, in the Alps, i.e. in Switzerland, Austria, Slovenia, and north of the Alps, i.e. in Bavaria, Lusatia, Mecklenburg, Poland and Pomerania. That covers all the territory between the Baltic and Adriatic Sea. |
| Many nations live in this territory. Today, they speak German, Italian and many Slavonic tongues such as Slovenian, Croatian, Czech, Slowakian, Polish and their dialects. |
| The linden tree was revealed through numerous common themes and popular traditions by the people, who are unique to the territory of Central Europe. The existence of Venetic culture in Central Europe makes them unique too. |
| These people, who scholars believe they were called Veneti, had settled in Europe long before the Romans and Celts. Their culture was connected to the Urnfield culture which in turn derived from the elder culture of Lusatia, south of Berlin. After 1200 BC the Urnfield culture was spread by the Veneti people in long campaigns through all parts of Europe. |
| In the following centuries groups of Veneti in remote areas assimilated within local communities, forming new cultures and nations. Today, many place names are reminders of these Venetian groups, like Ventnor on the Isle of Wight close to the south coast of England; Vannes in Brittany in the west of France and Venetico close to Milazzo in northern Sicily. Near Milazzo archaeologists have also found a large Urnfield. |
| In Central Europe, however, the Veneti settled throughout the whole area between the Baltic and Adriatic and created during the older Iron Age - i.e. after 800 B.C. - the famous Hallstatt culture with its centre in the Eastern Alps (today"s Austria), which radiated power all over Europe. |
| Still during the Hallstatt culture, a village culture developed, which became typical in Central Europe. Its social structure was retained in the following La Tene culture (after 400 B.C.), spread by the Celts, as well as in the Roman period (after 200 B.C.) and from the Middle Ages to our culture. A very characteristic feature of the village culture is - the linden tree regarded as the holy tree or tree of life - which originated with the Veneti. |
| The social structure of the Celts was based on clans and, after them the same was to be said about the Germans . They worshipped the oak as the tree of life and this has remained a tradition of northern Germany - (the original German territory) - until today. |
| In ancient times the linden was mentioned - by Greek and Roman authors - but without the significance as a tree of life. |
| The Greek writer Theophrastus in his Historia Plantarum (4th B.C.) describes the linden tree. He states that in the time of Alexander the Great it was planted in the gardens of Babylon, but that it could not thrive there. |
| The linden tree also appears in Greek mythology, identified with the nymph named Phylira (the linden). When she was visited by god Cronos his wife Rhea arrived, so he transformed the nymph into a linden (phylira) and himself into a horse. For this reason the son of Phyilira, Chiron, belongs to the centaurs with the bottom part of a horse. |
| Unlike other centaurs, who were well-known roisterers, Chiron was a gentle creature, full of benevolence, he had the biggest knowledge of medical plants and was educator of many Greek heroes. For this reason when he was hit by an arrow the divinities did not allow him to die. Instead they transformed him to a constellation where he remained forever as Sagitarius. |
| The personality of Chiron obviously reflects the properties of the linden, especially as a medical plant. Because of its medical properties and also of its beauty the linden became the tree of life even in pre-historic Central Europe. |
| In Greece, however, the linden thrives only inland. That is why it did not appear in popular Greek culture and left only a trace in Greek mythology. |
| Later the Romans celebrated Jupiter's oak growing in front of his temple in Rome. But the pine tree, which related to the Great Mother, the goddess Cybele, enjoyed no less importance in Roman public life. It is the ancient symbol of fertility because it produces cones with seeds all through the year. In early Christianity in Italy the pine became the tree of life and it was often symbolically depicted with a pine cone. |
| Roman writers of the first century - like Collumela and Virgil and Plinius Secundus in his Naturalis Historia and others - described the linden only from a naturalistic point of view. |
| During the Roman times and later, under German domination, the inhabitants of the western parts of Central Europe gradually assumed the dominant customs but they conserved the old village structure and its traditions. This can still be seen in today's Germany where there is a kind of border close to Kassel, which separates two areas, one with a popular linden tree tradition (in the southern part) from the other with a popular oak tree tradition (in the northern part). |
| In the Middle Ages the southern part of Central Europe, where the linden first appeared in popular culture, was the first part to be converted to Christianity. |

| Consequently the linden, and not the oak or some other tree, became the Christian "arbor vitae" for Central Europe. It symbolized also the mystic "lignum vitae" - lignum sanctae crucis, the wood of the Cross - represented as a tree in paradise which would provide redemption for mankind when it became green. |
| For this reason the greening linden tree, lignum vitae, appears in many legends originating in Central Europe. It also appears here as the most frequent motif in Medieval art. |
| See, for example, the image from the 12th century - here enclosed - that reflects clearly the spirit of that period. |
| It is the image of a knight, sworn to keep the "ordo Dei" (God's order) standing between two leaved linden trees with tops in the form of a cross (lignum vitae) having three roots each. One appears as a young branch, meaning the vigour of life, while its roots are symbolizing the ground of life - the God of the righteous. |
| For this reason the linden, or even more frequently, its branches,are found in coats of arms of the Middle Ages in Central Europe where the linden leaf is often placed beside the lily, the most important of all plants in those times. |
| It is presumed that the linden on most blazons of noble families in Central Europe reflected only a heraldic sign without the legendary meaning of the linden tree. But the crests with the linden leaves over coats of arms belonging to rulers of countries gave every reason to believe that this image recalls the old tree of life of Cental Europe. These crests pertained to the folling rulers: |
| Emperor of the Holy Roman Empire (Zuerich, ca. 1340) |
| King of Germany (Donaueschingen, 1433) |
| King of Bavaria (Zuerich, ca. 1340) |
| King of Bohemia (Konstanz, 1483) |
| Duke of Carinthia (since 1363) |
| Count of Tyrol (Konstanz, 1483) |
| Landgrave of Hesse (shield, ca. 1450) |
| Notes: |
| Zuerich ca. 1340 (Zuericher Wappenrolle), |
| Donaueschingen 1433 (Donaueschinger Wappenbuch), |
| Konstanz 1484 (Oesterreichische Chronik von Conrad Gruenenberg). |
| Furthermore, the linden is found in many coats of arms of Central European towns. |
| One of the more characteristic town signets of this kind belongs to Krems on the Danube (Austria) bearing the date 1318, in which appears a linden tree and under it the shields of Austria (Red-White-Red) and Styria of Carantania (Panther). |
| In popular culture the place under the linden was the centre of all the social life of villages and towns in Central Europe. In Berlin the famous street "Unter den Linden" recalls this tradition. |
| In the Alpine area the linden tree in the middle of the village was the meeting place of the villagers. Here the elders, under the guidance of the mayor, had their sessions in which they talked about administrative and judicial affairs. |

| Siv Slovenski klobuk (Venetski klobuk) z vrvico kot znamenje svobode in vojvodove oblasti Karantanske dezele katero mu je zaupal Karantanski narod. Tega ne snema tudi ko stopi pred kralja. |
![]() |
| A. Anthony von Siegenfeld: Der sogenannte Steirische Herzogshut", in "Das Landeswappen der Steiermark" (Anhang), Graz 1900 |
| W. Neumann: Wirklichkeit und Idee des windischen" Herzogtum Kärnten, im Süddeutschen Archiv, Muenchen 1961 |
| R. Hadwich: Die reichssymbolische Bedeutung von Hut und Krone, Dissertation, Mainz 1951 |
| K. R. M. Brieger: Das heilige Reich Symbolik von Adler, Reichsapfel und Krone, in Extrablatt, Wien 1990 |
| The Venetian horse (Venetski Konj) |
![]() |
| Odlitke tega kipa so postavili v Ljubljani, Slovenj gradcu, Zenevi, Jeruzalemu... Mali kipi pa so, ob mnogih drugih izdelkih, na razpolago v njegovi Galeriji v Miranu pri Gorici (tel. 00386/5/3954200 e-mail: oskar.kogoj@siol.net" - Venetskih konj, uglajenih in prijaznih oblik, se predstavlja kot konj miru in prijateljstva. |
| Dr. Josko Savli, Via Bella Veduta 12/q, 34170 Gorizia/Gorica, Italy |
| Tel. 0481/531010 |
| Moby 03470-368550 |
| (cf: Heraldry and Genealogy of Carantania/Slovenia - article: Slovenia - The Flag and the Coat of Arms) |